Zamenjali smo lesena okna za alu okna

Od starih staršev sva z možem podedovala stanovanje, lahko rečem na drugem koncu Slovenije. Od takrat naprej, sva bila neprestano zaradi stanovanja tam in nekaj urejala. Sedaj pa se je mož spomnil, da bi lesena okna zamenjal za alu okna, ker pravi, da so lesena že stara in slaba, da lahko kdo vlomi. 

Jaz nisem bila za to, ker vedno, ko sem prišla v to stanovanje, mi je bilo prav to všeč, da je stanovanje dihalo in zdelo se mi je da je to prav zaradi oken. Sedaj pa on hoče dati alu okna, ker so lesena slaba. Pa naj bodo še tako slaba, bi jih raje popravila, prebarvala, ne pa da bi jih zamenjala za alu okna, ker pa jaz nisem nikoli imela besede pri takšnih stvareh, so se okna zamenjala. 

Ko sem videla, da ne bo popustil, pa sem predlaga, če že menjujemo okna, da bi naredili večja, ker ta lesena so res bila majhna, naj bodo sedaj alu okna večja. Strošek bo malo večji, ne pa veliko. In če imava to možnost, zakaj pa ne bi stanovanja naredila bolj modernega, saj konec koncev, ne veva, kaj bova z njim in če ga bova prodala, bova tako zanj več dobila, ravno zaradi tega, ker bodo modernejša in večja alu okna polepšala celotno stanovanje. 

To se ni pritoževal, priznal je, da je to super ideja in da bova zraven montirala tudi dobre rulete, da se bo lahko prostor zatemnil. Delo se je začelo, mož mi je rekel ,da me ne rabijo, potem pa sem mogla še kako delati, preden so bila alu okna montirana, to je bilo toliko praha, nereda, delavci so radi kaj pojedli in popili, tako sem si tri dni vzela dopust, da so alu okna bila končana. Stanovanje je sedaj na izgled modernejše in lepše, to je definitivno res, glede zračenja, pa imajo alu okna prav tako narejena, da jih lahko čisto malo odpreš.

Nova kuhinja po mojih željah

Kočno se mi je uresničila želja, da bo moja kuhinja po mojih željah. Na začetku, ko smo se preselili v stanovanje, je bila kuhinja stara, vendar nisva imela denarja za prenovo, tako sva pustila vse tako kot je bilo, bila sva srečna, da sva se lahko končno preselila in zaživela na novo. Res sem hrepenela, da bi si lahko stanovanje uredila po svojih željah, vendar tako hitro žal ni bilo mogoče.

Ko je eno leto preteklo, pa me je mož presenetil za rojstno dnevno darilo, namreč odločil se je, da me pelje v salon, kjer si bom lahko izbrala kuhinji po svoji meri. Tega res nisem pričakovala, jokala sem od veselja, tako zelo me je to ganilo, da sem potrebovala nekaj časa, da sem prišla k sebi. Nisem mogla verjeti, da bo moja kuhinja kmalu čisto nova in še to takšna, kakršno bom izbrala sama.

V salonu naju je pričakal prijazni svetovalec, že predenj sva prišla je vedel za to, da me bo mož pripeljal, ker je bilo potrebno rezervirati termin. Sprva sem prosila, če se lahko sprehodim po njihovem salonu in malo pogledam, tako srečna ne vem, če sem že bila kdaj, meni je nova kuhinja po mojih željah pomenila ogromno. Potem sem se usedla in pogovori so se začeli. Prijazni svetovale mi je skuhal kavico in začela sva izbirati stil, kakšna naj bi bila kuhinja, ker so imeli več stilov. 

Vedno me je pritegnila kakšna kuhinja, ki je bila toplih barv, iz lesa, te so mi bile najlepše, tako sem izključila vse druge in se osredotočila na tople, lesene barve. Na sredini kataloga, pa se je zasvetila prekrasna kuhinja, še svetovalec je vedel, da je to, ko je videl moj pogled. Nato pa sva vse dorekla. Do konca nisem mogla verjeti, da se kuhinja izbira zame, in da bom kmalu imela točno takšno kuhinjo doma. Sreča je res lepa.

Ni vsak vitamin C dober in kvaliteten vitamin

Toliko, ko je danes ponudnikov teh prehranskih dopolnil ne more človek verjeti. Sama bi z veseljem kupila vitamine in minerale, če bi mi nekdo rekel in potrdil, da so ti najboljši in da boljših ni. Tako pa vsak prodaja in hvali svoje, ti pa se moraš odločiti, katere vitamine boš kupil, jaz sem pred kratkim kupila vitamin C in nisem bila zadovoljna, čeprav so ga resnično hvalili in rekli, da je dober.

Kako je res to zoprno, da si želiš nekaj kupiti, ni ti težko dati denarja, ali pa daš s težavo in potem ne dobiš takšen vitamin C, ki bi si ga želel. Sama sem ta vitamin C, ki sem ga kupila pila že cel mesec in prav nič boljše se nisem počutila. Moj fant ne kupuje prehranskih dodatkov, a tokrat ga je močno bolelo pod očmi in ni se dobro počutil. Ni šel  lekarno, ker se mu ni dalo. Normalno je hodil v službo in se tam potožil eni ženski, ki se je spoznala na prehranske dodatke, ker je bil že tako obupan nad bolečino je kupil točno to, kar je svetovala. In glej ga zlomka imel je vitamin C in po treh dneh se je začel počutiti boljše. Ali je to sedaj naključje, ali pa je ta vitamin C tako dober.

Ko je to povedal meni, sem bila po eni strani vesela, da je on boljše, po drugi strani pa jezna, da ima vitamin C, ki mu pomaga po treh dneh, jaz pa svojega pijem že en mesec, pa se ne počutim čisto nič boljše. Takoj sem ga prosila, če lahko vzamem njegov vitamin in da vidim, kako se bom počutila po njemu. Sama še kako dobro vem, da ne more biti učinek takoj, a po enem tednu, ko sem jemala vitamin C, sem se tudi jaz boljše počutila. Seveda je razlika v vitaminih in mineralih, bodite pozorni na to.

Ure rolex so mi prekrasno poročno darilo

Ta teden sem zvedela, da bom priča moji sestri in seveda prva stvar, ki sem jo začela premišljevati, je bilo darilo in prišla sem do ideje, da bi lahko bilo prekrasno darilo ure rolex, kajti denarja nisem želela dati, plačati kakšno potovanje se mi tudi ni zdelo zanimivo, kajti naj si to plačata sama, ker onadva najbolj vesta, kam si želita in koliko časa imata za dopust. Želela sem kupiti spomin, ker pa sem premišljevala, ali sedaj kupim darilo samo moji sestri ali obema in sem malo spraševala okoli. Pa so imeli različna mnenja, tako sem se odločila, da obema kupim ure rolex, ker bi to bilo res lepo darilo in da bi kupila samo njej mi ni imelo takega velika pomena, kot pa če kupim obema.

Čeprav je poroka bila še kar daleč, sem vseeno šla kar hitro gledat ure rolex in se pozanimala kaj imajo, ker sem želela res lepi dve podobni uri. Moram reči, da takšne prijaznosti še nisem doživela res so se mi posvetili in izbrali smo dve prekrasne ure rolex, eno lepo žensko in eno moško, ki pa sta si bile med seboj podobne, tako sem si tudi želela, ker je poročno darilo ,da je skupno. Ko bosta nosila ure rolex bosta oba vedela, da ju to povezuje, ker je bilo poročno darilo.

Na dan poroke, sem komaj čakala, da jima ure rolex izročim, ker sem bila prepričana, da bosta oba zelo vesela darila, tako sem jima dala darilo na samem, predenj se je poroka začela. Moja sestra je jokala od veselja, njen bodoči mož pa me je dvignil v zrak, presrečna sta bila, samo pogledala sta se in ure rolex vzela iz škatle in si jih dala na roke. Tako sta ure rolex imela na rokah ves čas poroke in prav lepo je danes gledati slike, ko se njune ure lepo svetijo. 

Zabava za otroke, otroško sobo opremite z pogradi

Ko se odločate za nakup otroške sobe, lahko izberete lepo, klasično, lahko pa se poigrate in jo opremite z pogradi, da bo vaš otrok imel zabavno sobo, ki mu bo v veselje. Marsikateri starš, ki nima prihrankov, se raje že v začetku odloči za najstniško resno sobo, kajti tako prihrani nekaj denarja, da ne potrebuje otroške sobe kupovati dvakrat, to je čisto razumljivo. Če pa le imate možnost, pa naj vaše otroške sobe krasijo pogradi z tobogani, šotori, stopnicami, omarami in še kaj bi se našlo.

Če ste se kaj sprehajali po trgovinah in salonih, kjer so razstavljene otroške sobe, potem veste o čem govorim, kako so danes otroške sobe sestavljene, da otroci v njih uživajo, poudarek na barvah, pogradi imajo tobogane, stopnice, omare res lahko najdete prekrasne sobice tako za fante, kot za punce. Otrok potrebuje lepo, igrivo otroštvo in kako naj ne bi potem bile primerne takšne otroške sobe, pogradi s toboganom so idealni za vse majhne otroke, kajti z njimi bo njihova sobica dobila prav ta igralni kotiček, ki jim pričara nasmeh na obraz. 

Sama imam enega otroka in ja, pogradi so primerni tudi za enega otroka, delajo tudi takšne, da ima otrok zgoraj posteljo, spodaj pa omaro, tako se lahko tudi en otrok v svoji sobi zabava, ker ima prav tako tobogan, po katerem se lahko vsako jutro, ko se zbudi popelje na tla. Nekdo bi rekel, da pogradi ne pridejo v poštev pri edincih, pa še kako pridejo, čisto isto, kot drugje, ko je več otrok, moj sin ima prekrasno sobo v kateri uživa, narejena je tako, da nihče niti ne pomisli, da ima pograd, ki ni potreben, ker je sam, kajti pogradi so lahko narejeni tudi tako, da so povezani z pisalno mizo in omarami, vse skupaj izgleda zabavno in predvsem praktično. 

Svoje prikolice nikoli ne dobim nazaj

Pred leti sem si kupil prikolico, ker sem neprestano prevažal večje stvari z avtom in sem imel počasi tega dosti, da sem se vedno ukvarjal, ali bom stvari dobil v avto ali ne. Tako sem en dan videl majhne prikolice v trgovini in se kar odločil, da si jo privoščim. 

Ko so sosedje in prijatelji videli, da imam prikolico, pa so si jo pogosto izposodili, ker so imeli isti problem, kot sem ga imel jaz prej. Vse lepo in prav, če se ne bi zgodilo to, da mi prikolice niso nikoli pravi čas pripeljali nazaj, včasih pa sem dobil tudi nazaj zelo umazano prikolico, pa nisem nič rekel, dokler nisem imel dovolj. 

Sosed ni imel svoje prikolice zato si je prišel sposodit mojo, v njo je naložil koruzo in mi jo potem vrnil celo umazano. Ker je sosed bil v redu možakar in mi nič zameril kar sem mu rekel, sem mu dal lavor vode in rekel ,da naj lepo prikolico umije, ker je pripeljal nazaj umazano, vzel pa je čisto. Nič mi ni zameril, sedaj prikolice nikoli več ne pripelje umazane in midva sva še vedno dobra prijatelja, če pa bi jaz bil tiho, bi se ta nejevolja samo vlekla in na koncu bi se lahko še skregala.

So pa še prijatelji, ki mi prikolice nikoli ne vrnejo pravi čas, teh pa imam že tudi dosti in tudi tem bom povedal, da jaz prikolice več ne dam, če mi je pravočasno ne pripeljejo nazaj. Potem pa moram jaz voziti stvari spet v avtu, ker nimam doma svoje prikolice, to je smešno. 

Ja, ljudje so razvajeni, nekaj dobijo in potem tega ne spoštujejo in prav je da se jim to pove, ker drugače so lahko samo še večje zamere in prijateljstvo se lahko konča, jaz sem bil vedno odkrit in še bom, prikolice več ne dam, če se nazaj ne pripelje čiste in pravočasno. 

Deteljni me spomnijo na moj babico

O le kako ta čas beži in ko te določeni ljudje zapustijo, te včasih nekatere stvari spomnijo na njih, tako mene spomnijo dateljni na mojo babico. Priznam, da vedno, ko sem prišla k njej, mi jih je dala na mizo in rekla naj pojem kakšnega, jaz pa sem se na začetku prav spakovala, ker mi niso bili dobri. Ni odnehala, vedno mi jih je dala in počasi sem  se na njih privadila. Danes, ko babice več ni, ko so dateljni v bližini, ali v trgovini ali kjerkoli drugje, jih jaz moram kupiti in jesti, spomnijo me na mojo babico, spomnijo me na trenutke z njo, počutim se kot da je spet ob meni. 

Kako ta čas beži, le zakaj, srečna sem, da obstajajo spomini, hkrati pa vedno, ko so kje dateljni po mojem licu priteče kakšna solza, vse bi dala, da bi jo še enkrat objela, da bi mi lahko govorila kako zdravi so dateljni in želela da jih jem. Ta občutek, ko veš, da te je nekdo imel neizmerno rad, da ga je skrbelo zate, ti pa si takrat to jemal kar tako, ker si šele začel živeti, kaj vse bi dala, da bi takrat imela te moje možgane, še večkrat bi jo objela in rekla, da jo imam rada. 

Zdaj pa so dateljni tisti, ki me spomnijo na njo in lahko bi bili še kako slabi, ko bi jih pojedla in imela rada. Včasih so naše babice marsikaj vedele in bile res pametne, mi pa jih kar nismo poslušali, čez čas vidimo, da so za marsikatero stvar imele prav, pa da to ni pomenilo, da težijo, le skrbelo jih je za nas.

Draga moja babica, tvoji dateljni bodo vedno dobri in okusni, pa čeprav veš, da jih nisem marala, ti pa si me naučila, da so zdravi in zaradi tebe sem mogoče sedaj tudi bolj zdrava. 

Zgradila se je prekrasna vila na morju

Že dolgo se nisem sprehajala po naših krajih, vedno samo hitim in se peljem skozi kraj, tako ne vidim prav nič okolice in vse gre mimo mene. Na kar mi je mama povedala, kakšna vila na morju je zrasla blizu nas. Ker nisem prav nič vedela o tem, sem se končno odločila, da grem en vikend na sprehod, z seboj vzamem svojo psičko in da si pogledam, kakšna vila na morju je zrasla.

Moja mama zna tudi pretiravati, govorila je kako je lepa, prestižna, z bazenom, da takšne vile še ni videla in da si ne predstavlja koliko denarja je to. Spraševala se je, kdo sploh lahko zasluži toliko denarja, da naredi takšno vilo. Na sprehod sem odšla še polno glavo skrbi, šele po kakšnem kilometru sem se sprostila in ko sem že od daleč videla kako lepa je vila na morju, sem vedela, da je mama govorila resnico. Sprehodila sem se bližje, bolj kot sem hodila bližje, bolj se je odpiral pogled nanjo. Sama vila na morju je bila prestižna, velika, bogata, potem pa še urejena okolica, ki ji ni bilo konca, drevesa, ciprese, igrala, tende, bazen, zunanja kuhinja, vse je bilo sam prestiž. 

Kar nekaj časa sem jo opazovala in tudi sama pomislila, kako ima lahko nekdo toliko denarja, da naredi takšno stvar, to mi ni bilo jasno, ne moreš si tega privoščiti, ne vem, kje človek dobi toliko denarja, ta stavek je ostal v moji glavi, kajti takšna vila na morju stane celo bogastvo. 

Mama me je čakala, da pridem domov in ji povem, kaj si mislim. Vedela je, da bom presenečena in prav je imela. Skupaj sva spile kavo in skupaj razmišljale, da takšna vila na morju stane za deset naših hiš in da si to lahko privošči le koščica ljudi. Kako pa je lahko večno vprašanje.

 

Vozniški izpit in moja nečakinja

Od kar je prišla na svet, sem jo sprejela za svojo, čeprav sem bila še študentka, brez denarja, sem včasih kupila darilo za njo in za to darilo dala zadnje eure. Danes pa je že prava punca, ki je naredila vozniški izpit in jaz sem ponosna nanjo.

Tisti dan smo bili na trnih, najbolj seveda ona, to je bil velik problem, ker je imela tako veliko tremo, da smo se vsi bali, da bo vozniški izpit padla, ker jo bo trema pokopala. Tako smo čakali klic, da pokliče v upanju, da naredi izpit. Kako dolge so bile te dve uri predenj je poklicala, ker se je tako vleklo, smo mislili, da ne upa poklicati, ker izpita ni naredila. Prišel je klic in javila nam je, da je vozniški izpit naredila. Kako srečna je bila. 

Takrat pa sem nastopila jaz, ker sem vedela, da nihče drug ne bo. Hitro sem odhitela v trgovino po šampanjec in majhno darilo. Pričakala sem jo pred vrati njene hiše. Kako srečna je bila moja punca, ko sem jo počakala in skupaj sva prvič nazdravili z šampanjcem. Vedno sva se razumele, imela me je izredno rada, jaz pa sem imela njo. Da je naredila vozniški izpit v prvo, pa je pri meni samo potrdila, da je pridna in sposobna punca.

Seveda brez prve vožnje ne gre. Dala sem ji v roke ključe mojega avta in šle sva en slavnostni krog, ker je naredila vozniški izpit, sprva se je branila, da ne upa voziti mojega avta, ker je bil velik, pa sva se hitro zmenile, da jo je trema minila. Dogovorile sva se, da bo vozila počasi in če jo bo še vedno strah, se bova zamenjali. No, pa je šlo, seveda, saj ima vozniški izpit, prav lep krog sva naredile okoli našega kraja in videla sem, da bo dobra in spretna voznica.

 

Vdrte bradavice pri moji punci

Moram priznati, da mogoče ni bilo od mene lepo, vendar nisem se mogel sprijazniti, da je moja punca imela vdrte bradavice, nisem se mogel navaditi na to. Če bi mogoče bila ona prva moja punca, bi mogoče bilo drugače, ker enostavno ne bi poznal kakšne bradavice vse obstajajo. 

Kar dolgo sva hodila, ker se mi je res dopadla in imela sva veliko skupnega, vendar njene vdrte bradavice sem imel neprestano v glavi. Kar naprej sem razmišljal, da bom celo življenje imel pred seboj vdrte bradavice. Hotel sem sam sebe prepričati ,da je to čisto nekaj normalnega in da je to ena mala malenkost, vse drugo pa je v najlepšem redu, vendar ni šlo, motilo me je vedno.

Tako sem se moral vprašati kako bom to speljal, ker pa nisem bil tako neumen, da bi punci rekel, da jo zapuščam, ker ima vdrte bradavice, to bi jo zaznamovalo in tega ji nisem mogel narediti. Jaz pa tudi nisem mogle biti več z njo, boljše da jo zapustim prej, kot pa da bi se celo življenje spraševal, kako lepo bi bilo, če bi imela ona lepe bradavice.

Sklenil sem, da ji bom rekel, da jo zapuščam, ker sem se žal zaljubil v drugo punco in da ne morem nič pri tem. Ko sem ji povedal, da sem spoznal drugo in da jo zapuščam sem si vseeno zaslužil klofuto, vendar sem jo z veseljem sprejel, ker sem se tako in tako počutil gnilo, ker so bile problem njene vdrte bradavice. Jaz si nisem mogel pomagati, kolikokrat sem se prepričeval, da to ni pomembno, pa se nisem mogel sprijazniti, pa sem si želel. Zavedal sem se, da pa bi kasneje počilo in bi lahko celo imela že kakšnega otroka. Ja, to je bil moj problem, vdrte bradavice so bile moj problem z katerim se nisem mogel sprijazniti in ne njen.