Minil je kakšen mesec, po tem, ko, sem se odločila, da je protetika popravila luknjo manjkajočega zoba in sem srečala prijateljico, ki si je pred letom dni namestila implantant. Na začudenje mi je rekla, da ji je žal, da si ni naredila mostička, saj se ji zdi, da ji bo impantant padel ven, ker se maje. Povedala je tudi, da se to zgodi zelo pri redkih, ampak pri nekaterih telo implantant enostavno izloči. In videti je, da ga pri njej bo. Bila sem izjemno šokirana. Sicer sem vedela, da se to lahko zgodi, ampak ker nisem od nikogar slišala, da bi imel takšno izkušnjo, sem mislila, da je skoraj nemogoče.
Ko sem isti dan prispela domov, sem šla ponovno pregledat mnenja in izkušnje po različnih forumih. In ko sem pregledovala, kako je protetika v različnih oblikah izpadla pri drugih, sem rez zasledila, kar nekaj komentarjev, ki so opisovali podobne izkušnje, kot jih je imela prijateljica. V tistem trenutku sem se zavedela, da me je morda protetika, ki ni bila primerna, rešila tega zapleta. Če samo pomislim, kaj sedaj čaka mojo prijateljico, se mi zdi, da mi je bilo s tem prihranjeno veliko nevšečnosti. Kdo bi si milil, da bom po tem, ko sem bila popolnoma nejevoljna na začetku zaradi izdelave mostička, na koncu tako vesela, kakor sem bila tisti trenutek. Res mi je odleglo, da če ne drugega danes vem, da se mi kaj takega ne more zgoditi. Lahko se mi tudi pri mostičku kaj zgodi. Ampak karkoli še je, je mnogo lažje rešljivo kakor pri prijateljici, kjer ji telo zavrača impantant.
Zahvalila sem se celotni situaciji in da me je protetika preusmerila v to smer. Verjetno bi kljub tem informacijam takrat izbrala implantant, če bi ga lahko. In če bi se mi to zgodilo, bi bila mnogo bolj nesrečna kot pa sem bila takrat, ko so mi nameščali mostiček. Ampak sedaj vseeno vidim, da je bila takšna protetika popolnoma prav izbrana.