Vozniški izpit in moja nečakinja

Od kar je prišla na svet, sem jo sprejela za svojo, čeprav sem bila še študentka, brez denarja, sem včasih kupila darilo za njo in za to darilo dala zadnje eure. Danes pa je že prava punca, ki je naredila vozniški izpit in jaz sem ponosna nanjo.

Tisti dan smo bili na trnih, najbolj seveda ona, to je bil velik problem, ker je imela tako veliko tremo, da smo se vsi bali, da bo vozniški izpit padla, ker jo bo trema pokopala. Tako smo čakali klic, da pokliče v upanju, da naredi izpit. Kako dolge so bile te dve uri predenj je poklicala, ker se je tako vleklo, smo mislili, da ne upa poklicati, ker izpita ni naredila. Prišel je klic in javila nam je, da je vozniški izpit naredila. Kako srečna je bila. 

Takrat pa sem nastopila jaz, ker sem vedela, da nihče drug ne bo. Hitro sem odhitela v trgovino po šampanjec in majhno darilo. Pričakala sem jo pred vrati njene hiše. Kako srečna je bila moja punca, ko sem jo počakala in skupaj sva prvič nazdravili z šampanjcem. Vedno sva se razumele, imela me je izredno rada, jaz pa sem imela njo. Da je naredila vozniški izpit v prvo, pa je pri meni samo potrdila, da je pridna in sposobna punca.

Seveda brez prve vožnje ne gre. Dala sem ji v roke ključe mojega avta in šle sva en slavnostni krog, ker je naredila vozniški izpit, sprva se je branila, da ne upa voziti mojega avta, ker je bil velik, pa sva se hitro zmenile, da jo je trema minila. Dogovorile sva se, da bo vozila počasi in če jo bo še vedno strah, se bova zamenjali. No, pa je šlo, seveda, saj ima vozniški izpit, prav lep krog sva naredile okoli našega kraja in videla sem, da bo dobra in spretna voznica.