Ni vsak vitamin C dober in kvaliteten vitamin

Toliko, ko je danes ponudnikov teh prehranskih dopolnil ne more človek verjeti. Sama bi z veseljem kupila vitamine in minerale, če bi mi nekdo rekel in potrdil, da so ti najboljši in da boljših ni. Tako pa vsak prodaja in hvali svoje, ti pa se moraš odločiti, katere vitamine boš kupil, jaz sem pred kratkim kupila vitamin C in nisem bila zadovoljna, čeprav so ga resnično hvalili in rekli, da je dober.

Kako je res to zoprno, da si želiš nekaj kupiti, ni ti težko dati denarja, ali pa daš s težavo in potem ne dobiš takšen vitamin C, ki bi si ga želel. Sama sem ta vitamin C, ki sem ga kupila pila že cel mesec in prav nič boljše se nisem počutila. Moj fant ne kupuje prehranskih dodatkov, a tokrat ga je močno bolelo pod očmi in ni se dobro počutil. Ni šel  lekarno, ker se mu ni dalo. Normalno je hodil v službo in se tam potožil eni ženski, ki se je spoznala na prehranske dodatke, ker je bil že tako obupan nad bolečino je kupil točno to, kar je svetovala. In glej ga zlomka imel je vitamin C in po treh dneh se je začel počutiti boljše. Ali je to sedaj naključje, ali pa je ta vitamin C tako dober.

Ko je to povedal meni, sem bila po eni strani vesela, da je on boljše, po drugi strani pa jezna, da ima vitamin C, ki mu pomaga po treh dneh, jaz pa svojega pijem že en mesec, pa se ne počutim čisto nič boljše. Takoj sem ga prosila, če lahko vzamem njegov vitamin in da vidim, kako se bom počutila po njemu. Sama še kako dobro vem, da ne more biti učinek takoj, a po enem tednu, ko sem jemala vitamin C, sem se tudi jaz boljše počutila. Seveda je razlika v vitaminih in mineralih, bodite pozorni na to.

Deteljni me spomnijo na moj babico

O le kako ta čas beži in ko te določeni ljudje zapustijo, te včasih nekatere stvari spomnijo na njih, tako mene spomnijo dateljni na mojo babico. Priznam, da vedno, ko sem prišla k njej, mi jih je dala na mizo in rekla naj pojem kakšnega, jaz pa sem se na začetku prav spakovala, ker mi niso bili dobri. Ni odnehala, vedno mi jih je dala in počasi sem  se na njih privadila. Danes, ko babice več ni, ko so dateljni v bližini, ali v trgovini ali kjerkoli drugje, jih jaz moram kupiti in jesti, spomnijo me na mojo babico, spomnijo me na trenutke z njo, počutim se kot da je spet ob meni. 

Kako ta čas beži, le zakaj, srečna sem, da obstajajo spomini, hkrati pa vedno, ko so kje dateljni po mojem licu priteče kakšna solza, vse bi dala, da bi jo še enkrat objela, da bi mi lahko govorila kako zdravi so dateljni in želela da jih jem. Ta občutek, ko veš, da te je nekdo imel neizmerno rad, da ga je skrbelo zate, ti pa si takrat to jemal kar tako, ker si šele začel živeti, kaj vse bi dala, da bi takrat imela te moje možgane, še večkrat bi jo objela in rekla, da jo imam rada. 

Zdaj pa so dateljni tisti, ki me spomnijo na njo in lahko bi bili še kako slabi, ko bi jih pojedla in imela rada. Včasih so naše babice marsikaj vedele in bile res pametne, mi pa jih kar nismo poslušali, čez čas vidimo, da so za marsikatero stvar imele prav, pa da to ni pomenilo, da težijo, le skrbelo jih je za nas.

Draga moja babica, tvoji dateljni bodo vedno dobri in okusni, pa čeprav veš, da jih nisem marala, ti pa si me naučila, da so zdravi in zaradi tebe sem mogoče sedaj tudi bolj zdrava.