Zame dan brez kave ni pravi dan. Ne gre zgolj za kofein, ampak za celoten ritual. Že zjutraj, ko stopim v kuhinjo in odprem škatlo s sveže mletimi zrni, me objame znan vonj, ki v trenutku zbudi vsa čutila. Zvok aparata, počasi kapljajoča tekočina in prvi požirek,… vse to me umiri in mi da občutek, da sem pripravljena na nov dan.
S kavo sem se prvič srečala že kot otrok, ko sem babici kradla požirke iz skodelice. Seveda takrat še nisem razumela, zakaj jo tako obožuje, a sčasoma sem razumela. Kava ni samo pijača, je tudi družabni trenutek, izgovor za pavzo, za klepet s prijatelji, za čas zase.
V zadnjih letih sem začela raziskovati različne okuse, od klasičnega espressa, turške kave do cold brewa. Spoznala sem tudi, da način priprave močno vpliva na okus. Najraje izbiram kakovostna kavna zrna različnih porekel, saj vsaka mešanica razkrije drugačne arome in note. Doma sem si omislila aparat, s katerim lahko eksperimentiram in ustvarjam male kavarne kar v svoji kuhinji. Vsako jutro si izberem vrsto kave glede na razpoloženje – močno in grenko za intenzivne dneve, nežnejšo z mlekom, ko si želim več udobja.
Zame je kava nekaj več kot le pijača. Je trenutek, ki si ga vzamem zase. Je začetek dneva, je tišina pred nevihto obveznosti. In ne glede na to, kako natrpan je dan, si bom vedno vzela teh pet minut. Včasih prav teh pet minut odloči, kako se bo dan nadaljeval.
Zanimivo je tudi, kako se ob skodelici kave prepletajo zgodbe. Kolikokrat se je pomemben pogovor začel z vprašanjem: Greva na kavo? Kolikokrat sem v kavarni sedela z odprtim notesnikom, razmišljala, pisala, sanjala. Celo prijateljstva in sodelovanja so se začela prav ob skupni kavi. Postala je tihi spremljevalec mojega vsakdana, nekaj stalnega v svetu, ki se nenehno spreminja. In čeprav je danes na voljo tisoč napitkov, zame nič ne preseže občutka, ki ga prinese dobra, topla skodelica kave.