Elektrika cena je izraz, ki ga večina ljudi uporablja precej avtomatsko. Pogledaš položnico, vidiš znesek in greš naprej. Redko se ustaviš in razmisliš, kaj ta številka v resnici pomeni. Pri meni se je to spremenilo šele takrat, ko sem začela opažati, da zneski niso več povsem predvidljivi. Ne ekstremni, a dovolj različni, da sem se vprašala, kaj vpliva nanje.
Elektrika cena ni odvisna samo od tega, koliko naprav imaš ali kako pogosto jih uporabljaš. Veliko vlogo igra način uporabe. Aparati, ki delujejo ves čas, tudi ko se tega ne zavedaš, naredijo več razlike, kot bi si mislil. Hladilnik, zamrzovalnik, bojler, modem. Vse te stvari so stalno prisotne in ravno zato se njihova poraba tiho nabira.
Ko sem začela bolj opazovati vsakdan, sem ugotovila, da elektrika cena pravzaprav zelo dobro odraža navade. Kdaj pereš, kdaj kuhaš, kaj pustiš prižgano in kaj ne. Ne gre za odrekanje, ampak za zavedanje. Ko enkrat veš, kaj porablja največ, se odločitve zgodijo skoraj same od sebe. Brez panike in brez občutka, da moraš vse nadzorovati.
Zanimivo je tudi to, da elektrika cena ni več nekaj, kar te samo razjezi ali preseneti. Ko razumeš ozadje, postane bolj logična. Tudi če ni vedno nizka, je vsaj razumljiva. In to naredi veliko razliko pri občutku nadzora.
Danes na elektrika cena ne gledam več kot na nujno zlo. Je informacija. Nekakšno ogledalo vsakdana. In ko jo tako dojemaš, se odnos do porabe spremeni. Postane bolj umirjen, bolj zavesten in predvsem manj stresen.
Sčasoma sem opazila še nekaj. Ko enkrat začneš razumeti, kako se elektrika cena oblikuje, se spremeni tudi pogovor v gospodinjstvu. Ni več ugibanj in občutkov krivde, ampak konkretne odločitve. Pogovarjaš se o tem, kaj ima smisel pustiti prižgano in kaj ne, kje se splača investirati v novejšo napravo in kje to nima pravega učinka.
Elektrika cena tako ne vpliva več samo na račun, ampak tudi na način razmišljanja.