Deteljni me spomnijo na moj babico

O le kako ta čas beži in ko te določeni ljudje zapustijo, te včasih nekatere stvari spomnijo na njih, tako mene spomnijo dateljni na mojo babico. Priznam, da vedno, ko sem prišla k njej, mi jih je dala na mizo in rekla naj pojem kakšnega, jaz pa sem se na začetku prav spakovala, ker mi niso bili dobri. Ni odnehala, vedno mi jih je dala in počasi sem  se na njih privadila. Danes, ko babice več ni, ko so dateljni v bližini, ali v trgovini ali kjerkoli drugje, jih jaz moram kupiti in jesti, spomnijo me na mojo babico, spomnijo me na trenutke z njo, počutim se kot da je spet ob meni. 

Kako ta čas beži, le zakaj, srečna sem, da obstajajo spomini, hkrati pa vedno, ko so kje dateljni po mojem licu priteče kakšna solza, vse bi dala, da bi jo še enkrat objela, da bi mi lahko govorila kako zdravi so dateljni in želela da jih jem. Ta občutek, ko veš, da te je nekdo imel neizmerno rad, da ga je skrbelo zate, ti pa si takrat to jemal kar tako, ker si šele začel živeti, kaj vse bi dala, da bi takrat imela te moje možgane, še večkrat bi jo objela in rekla, da jo imam rada. 

Zdaj pa so dateljni tisti, ki me spomnijo na njo in lahko bi bili še kako slabi, ko bi jih pojedla in imela rada. Včasih so naše babice marsikaj vedele in bile res pametne, mi pa jih kar nismo poslušali, čez čas vidimo, da so za marsikatero stvar imele prav, pa da to ni pomenilo, da težijo, le skrbelo jih je za nas.

Draga moja babica, tvoji dateljni bodo vedno dobri in okusni, pa čeprav veš, da jih nisem marala, ti pa si me naučila, da so zdravi in zaradi tebe sem mogoče sedaj tudi bolj zdrava. 

Zgradila se je prekrasna vila na morju

Že dolgo se nisem sprehajala po naših krajih, vedno samo hitim in se peljem skozi kraj, tako ne vidim prav nič okolice in vse gre mimo mene. Na kar mi je mama povedala, kakšna vila na morju je zrasla blizu nas. Ker nisem prav nič vedela o tem, sem se končno odločila, da grem en vikend na sprehod, z seboj vzamem svojo psičko in da si pogledam, kakšna vila na morju je zrasla.

Moja mama zna tudi pretiravati, govorila je kako je lepa, prestižna, z bazenom, da takšne vile še ni videla in da si ne predstavlja koliko denarja je to. Spraševala se je, kdo sploh lahko zasluži toliko denarja, da naredi takšno vilo. Na sprehod sem odšla še polno glavo skrbi, šele po kakšnem kilometru sem se sprostila in ko sem že od daleč videla kako lepa je vila na morju, sem vedela, da je mama govorila resnico. Sprehodila sem se bližje, bolj kot sem hodila bližje, bolj se je odpiral pogled nanjo. Sama vila na morju je bila prestižna, velika, bogata, potem pa še urejena okolica, ki ji ni bilo konca, drevesa, ciprese, igrala, tende, bazen, zunanja kuhinja, vse je bilo sam prestiž. 

Kar nekaj časa sem jo opazovala in tudi sama pomislila, kako ima lahko nekdo toliko denarja, da naredi takšno stvar, to mi ni bilo jasno, ne moreš si tega privoščiti, ne vem, kje človek dobi toliko denarja, ta stavek je ostal v moji glavi, kajti takšna vila na morju stane celo bogastvo. 

Mama me je čakala, da pridem domov in ji povem, kaj si mislim. Vedela je, da bom presenečena in prav je imela. Skupaj sva spile kavo in skupaj razmišljale, da takšna vila na morju stane za deset naših hiš in da si to lahko privošči le koščica ljudi. Kako pa je lahko večno vprašanje.

 

Vozniški izpit in moja nečakinja

Od kar je prišla na svet, sem jo sprejela za svojo, čeprav sem bila še študentka, brez denarja, sem včasih kupila darilo za njo in za to darilo dala zadnje eure. Danes pa je že prava punca, ki je naredila vozniški izpit in jaz sem ponosna nanjo.

Tisti dan smo bili na trnih, najbolj seveda ona, to je bil velik problem, ker je imela tako veliko tremo, da smo se vsi bali, da bo vozniški izpit padla, ker jo bo trema pokopala. Tako smo čakali klic, da pokliče v upanju, da naredi izpit. Kako dolge so bile te dve uri predenj je poklicala, ker se je tako vleklo, smo mislili, da ne upa poklicati, ker izpita ni naredila. Prišel je klic in javila nam je, da je vozniški izpit naredila. Kako srečna je bila. 

Takrat pa sem nastopila jaz, ker sem vedela, da nihče drug ne bo. Hitro sem odhitela v trgovino po šampanjec in majhno darilo. Pričakala sem jo pred vrati njene hiše. Kako srečna je bila moja punca, ko sem jo počakala in skupaj sva prvič nazdravili z šampanjcem. Vedno sva se razumele, imela me je izredno rada, jaz pa sem imela njo. Da je naredila vozniški izpit v prvo, pa je pri meni samo potrdila, da je pridna in sposobna punca.

Seveda brez prve vožnje ne gre. Dala sem ji v roke ključe mojega avta in šle sva en slavnostni krog, ker je naredila vozniški izpit, sprva se je branila, da ne upa voziti mojega avta, ker je bil velik, pa sva se hitro zmenile, da jo je trema minila. Dogovorile sva se, da bo vozila počasi in če jo bo še vedno strah, se bova zamenjali. No, pa je šlo, seveda, saj ima vozniški izpit, prav lep krog sva naredile okoli našega kraja in videla sem, da bo dobra in spretna voznica.

 

Vdrte bradavice pri moji punci

Moram priznati, da mogoče ni bilo od mene lepo, vendar nisem se mogel sprijazniti, da je moja punca imela vdrte bradavice, nisem se mogel navaditi na to. Če bi mogoče bila ona prva moja punca, bi mogoče bilo drugače, ker enostavno ne bi poznal kakšne bradavice vse obstajajo. 

Kar dolgo sva hodila, ker se mi je res dopadla in imela sva veliko skupnega, vendar njene vdrte bradavice sem imel neprestano v glavi. Kar naprej sem razmišljal, da bom celo življenje imel pred seboj vdrte bradavice. Hotel sem sam sebe prepričati ,da je to čisto nekaj normalnega in da je to ena mala malenkost, vse drugo pa je v najlepšem redu, vendar ni šlo, motilo me je vedno.

Tako sem se moral vprašati kako bom to speljal, ker pa nisem bil tako neumen, da bi punci rekel, da jo zapuščam, ker ima vdrte bradavice, to bi jo zaznamovalo in tega ji nisem mogel narediti. Jaz pa tudi nisem mogle biti več z njo, boljše da jo zapustim prej, kot pa da bi se celo življenje spraševal, kako lepo bi bilo, če bi imela ona lepe bradavice.

Sklenil sem, da ji bom rekel, da jo zapuščam, ker sem se žal zaljubil v drugo punco in da ne morem nič pri tem. Ko sem ji povedal, da sem spoznal drugo in da jo zapuščam sem si vseeno zaslužil klofuto, vendar sem jo z veseljem sprejel, ker sem se tako in tako počutil gnilo, ker so bile problem njene vdrte bradavice. Jaz si nisem mogel pomagati, kolikokrat sem se prepričeval, da to ni pomembno, pa se nisem mogel sprijazniti, pa sem si želel. Zavedal sem se, da pa bi kasneje počilo in bi lahko celo imela že kakšnega otroka. Ja, to je bil moj problem, vdrte bradavice so bile moj problem z katerim se nisem mogel sprijazniti in ne njen.

 

Kako izbrati jogi za nas?

Večkrat smo utrujeni in dan za dnem nam primanjkuje energije. Sprašujemo se, ali smo bolani, ali smo izčrpani, gremo v trgovino po vitamine in minerale, se gibamo, naredimo vse, da bi bili boljše. Ni pa nam jasno, kaj se z nami dogaja in niti pomislimo ne kako pa spimo. 

Kakšno posteljo ali jogi imamo?

Koliko ur spimo?

Je naš spanec kvaliteten?

Na to pozabimo in se ne zavedamo, kako pomembno je spanje! Vsak izmed nas bi moral vedeti, na kakšnem ležišču leži, iz kakšnega materiala je, koliko let je star in ključnega pomena, če odgovarja nam samim.

Stil, material, oblika postelje je pomembna, vendar je naj pomembnejši jogi. Ko kupujemo jogi, ga res ne smemo kupiti na hitro in ne kvalitetnega. Kajti pošteno nam bo žal, ne samo, da nam ne bo odgovarjal, tudi oblika se bo kmalu spremenila in naredili si bomo več škode kot koristi. Vzemite si čas pri kupovanju jogija. Prvo je pomembno, da se pozanimate kateri so dobri jogiji in ko boste to vedeli, boste lahko šli na ogled in posvet v trgovino, kjer jih prodajajo. Tam pa vas bodo seznanili, kateri jogi odgovarja vam.

Tako boste lahko izbirali tako po velikosti, širini, materialu, kaj jogi vsebuje in trdnosti. Prodajalci vas bodo podrobno vprašali glede vaših želj in tudi zdravstvenega stanja. Kajti šele tako vam bodo znali povedati, kaj bi vam odgovarjalo. Zato že  doma premislite o svojem zdravju, da ne boste potem pozabili in vam bo žal, ker bo jogi že kupljen. Tukaj govorimo, recimo o težavah z hrbtenico ali kolki, mogoče ali se ponoči veliko potite ali pa obratno, vas vedno zebe. To so podatki, na podlagi katerega boste izbrali pravi jogi za vas. 

Torej ne šparajte pri kvaliteti, ne šparajte pri materialu, ker vam bo žal in še spanec bo naprej slab, namesto da se boste kočno naspali in spočili v svoji postelji in v njej neizmerno uživali.

 

Priprave športnikov si je vedno lepo pogledati

Ko sem bila mlajša sem vedno bila obkrožena z športom, to mi je pomenilo ogromno, moji starši so ravno tako podpirali šport in tako sem večkrat gledala priprave športnikov, kako trenirajo. Sama sem obiskovala kar nekaj športnih dejavnosti, trenirala sem tek, igrala košarko in hodila na plesne vaje. 

Te tri športne aktivnosti sem ohranila čez celo osnovno šolo, tudi v srednji šoli sem nadaljevala z atletiko in še vedno vseeno zelo rada opazovala priprave športnikov, ker sem tako tudi požirala znanje zame. Ta športni adrenalin sem potrebovala z njim sem se počutila živo. Kasneje sem spoznala fanta, ki pa žal ni bil športni tip človeka in upala sem v uspešno vezo. Vendar pa sem iz vikenda v vikend obupovala, z njim mi je postalo dolgčas, on bi za vikende samo počival, jaz pa sem hotela dogodke.

Tako je počilo, ko sva obiskala Pokljuko in so bile ravno priprave športnikov, tako sem bila srečna, da si bom to lahko ogledala, enostavno nisem videla, da mojega fanta to sploh ne zanima. Po določenem času je začel namigovati, da greva, ker seveda nisem želela sem ostala in gledala naprej priprave športnikov, bila sem srečna, da sva naletela na ta dogodek. Potem pa je moj fant vedno bolj postajal slabe volje, naveličan in mi začel težiti, da mu je dolgčas in če lahko greva. Tisti trenutek pa sem končno spoznala, da nisva za skupaj. Kajti briljantno jasno mi je bilo, da če naletiš na priprave športnikov, da si lahko srečen, da jih gledaš, ne pa da ti je odveč. 

Odločila sem se, da si ne bom pokvarila dneva in popustila, da je bilo tako kot je on želel. Seveda sva šla v gostilno jest in pit. Kako grozno mi je bilo, da sva tam notri sedela, zunaj pa zamujala priprave športnikov, vendar se nisem dala, do večera, zvečer pa sem ga pustila, ker nisem zmogla več, preveč sva si bila različna in postajala sem človek, ki nisem bila.

 

Žlebovi iz plastike, da ali ne?

Žlebovi, izdelani iz plastike, imajo svoje privržence, ki jih zagovarjajo kot kvalitetne in cenovno ugodne, in tudi nasprotnike, ki menijo, da so ti žlebovi povsem neuporabni. Kje je resnica? Kot pri vsaki stvari, tudi v tem primeru nekje vmes. Žlebovi so eden najpomembnejših elementov sleherne strehe. Morda niso stvar, ki bi jo opazili takoj, vendar je funkcija, ki jo opravljajo, tako pomembna, da si brez njih ne bi znali predstavljati bivanja v hiši v času padavin! Žlebovi delujejo kot zbiralnik meteorne vode, ki se prek odtočnih cevi nato steče v kanalizacijo oziroma na druge lokacije, odvisno od odvodnega sistema, ki ga imamo. Žlebovi morajo biti redno vzdrževani, saj je samo tako odtekanje vode nemoteno. Poskrbeti moramo za to, da se žlebovi ne mašijo, saj bi se s tem povzročilo ogromno škode samemu objektu. 

Pa se vrnimo k začetni temi, to so plastični žlebovi. Kot vsaka stvar, imajo tudi ti žlebovi vrsto pozitivnih lastnosti, med katere vsekakor sodi njihova kvalitetna izdelava. Izdelani so iz razgradljivih materialov, ki so odporni na ultravijolično sevanje. Njihovo nameščanje je preprosto, nakup pa cenovno ugoden. Poleg tega jih odlikuje estetski videz. Ti žlebovi so torej nadvse ekonomični, saj jih ni treba posebej vzdrževati, njihova cena pa je relativno nizka. Med negativnimi lastnostmi, ki jih imajo žlebovi iz plastike, je ta, da so namenjeni bolj ali manj kot oprema za pomožne objekte, kot so vrtne lope, manjši gospodarski objekti in podobno – in ne kot oprema za stanovanjske hiše oziroma stanovanjske objekte. 

Ne moremo niti mimo slabosti, da ob močni vročini ali hudemu mrazu plastika popoka, kar pomeni, da imajo plastični žlebovi krajšo življenjsko dobo kot žlebovi iz drugih materialov. Seveda pa je odvisno tudi, iz kakšne vrste plastike so izdelani. Treba se je zavedati, da tudi izdelava plastičnih materialov vse bolj napreduje in vsako leto beležimo večji napredek na tem področju.

 

Hostel Bovec in skupni prostori

Če smo človek, ki na dopustu pričaku mir, potem vam Hostel Bovec ne bo všeč. Kajti bistvo hostlov je, da imate skupne prostore in lahko pričakujete druženje in spoznavanje novih ljudi. Prav tako sem se sam odločil, da bom rezerviral hostel Bovec, ker sem želel prehoditi te lepe kraje. Nikoli še nisem bil v Bovcu in vedel sem, da me čakajo prijetni dnevi. Ko sem prišel v hostel Bovec, sem bil že na začetku presenečen, kako lepo je vse urejeno. 

Tako sem šel v sobo, da razložim svoje stvari in se nato vrnil v skupni prostor. Ni minilo veliko časa, ko sem se zaklepetal. Pogovor z ljudmi je stekel takoj. Povedal sem, da sem hostel Bovec rezerviral zato, da bom prehodil Bovec. Tudi drugi, ki so bili v tem hostlu so prišli na kratek oddih, tako da smo izmenjali dnevne izkušnje. 

Še preden sem šel na prvi pohod, sem dobil polno priporočil, kam je dobro iti in kje bom videl lepote Bovca. Ko sem razmišljal, da bi si rezerviral apartma, sem tisti trenutek, ko sem videl, kako lepo je urejen hostel Bovec in kako so ljudje prijazni, bil srečen, da sem se odločil zanj. 

Lahko bi Bovec prehodil z katerim od njih, ki so bili tudi namenjeni prehoditi razne poti. Ampak tega pa si nisem želel, ker sem resnično prišel, da prehodim poti sam. Potreboval sem hojo, naravo in samoto. Ljudje se lahko počutimo vedno drugače, tokrat sem sam potreboval pri hoji mir, zvečer pa mi je bilo všeč, da je bil hostel Bovec poln mladih in veselih ljudi. Izmenjali smo si določene informacije in tako je vsak povedal svojo izkušnjo glede tega, kje so lepe poti. 

Če želite ugodno namestitev in vam družba ne smeta, potem je hostel Bovec pravi naslov. Resnično je lep in urejen. V njemu pa je bivanje prav prijetno. 

Hostel Bovec in skupni prostori