Ko prideš v določena leta in telo morda ni več tak zagotovo, kot je bilo v mlajših letih, se mora vsak malce znajti. Nista velika navdušenca nad tem, da bi hodila ven, ker nikoli nista uživala v tem. Ko sta bila mlajša, sta veliko hodila okoli, predvsem tja, kjer ni bilo veliko ljudi. Odkar sta pa vedno bolj gibalno omejena, pa nimata neke prevelike volje, da bi hodila med ljudi.
Včasih mi ni najbolj jasno, čigave gene imam, ker sem bila vedno rada med ljudmi. Ampak med pravimi ljudmi seveda. Vedno sem rada spoznavala ljudi in poznala veliko ljudi. Rada sem bila kje, kjer se je veliko dogajalo. Ampak tam, kjer so se dogajale zanimive stvari seveda. Lahko je bil kakšen dogodek povezan z umetnostjo, z glasbo ali pa izobraževanjem. Kakšnih druženj brez nekega cilja se pa tudi jaz nisem rada udeleževala.
Danes je prispelo sobno kolo in seveda sem ga takoj sestavila. Čim prej tem bolje, da bosta lahko vsaj enkrat na dan malce telovadila. Se mi zdi, da se lahko telo še hitreje stara, če se premalo giblje. Lahko pa, da samo meni to tako deluje in je to normalen proces staranja, ko pride človek v določena leta. Mislim pa, da enostavno tako je, ker če bi bila oba fizično bolj sposobna in bi lahko delala malce več rekreacije, potem mislim, da bi se morala oba malce bolje počutiti. Verjamem pa, da ni lahko, ko telo ne uboga in tudi sama ne vem, kako bi se trudila in kako ne, ali bi imela kaj podobnega ali kaj enakega.